V Maju 2005, sem poslal parlamentarno iniciativo slovenski vladi, ki se je zavzemala za aktivno sodelovanje Slovenije v Evro-sredozemski parlamentarni skupščini glede ustanovitve Mediteranske univerze in razvoja njenih programov. Predlagal sem tudi, da bi Slovenija poskušala gostiti svoj sedež v slovenski Istri. Čeprav je bil odziv vlade relativno nevtralen, je pobuda kasneje pridobila na veljavi. Vključena je bila v Izjava o smernicah za delovanje Slovenije v institucijah EU za leto 2006, ki jo je Državni zbor sprejel marca istega leta. V deklaraciji je bilo kot prednostna naloga opredeljeno aktivno sodelovanje Slovenije pri ustanovitvi Mediteranske univerze.

Idejo je dodatno podprl predsednik vlade Janez Janša, ki je septembra 2006 s svojim kabinetom imenoval projektno skupino[1], zad zadolženo za pripravo strokovnih podlag za ustanovitev mednarodne Sredozemske univerze v Sloveniji. Skupina je imela kratek rok – svoje ugotovitve je morala vladi predstaviti do konca novembra. Projekt je bil zasnovan kot mednaroden in hkrati nacionalen, nadstrankarski projekt, ki bi moral prejeti soglasno podporo strokovne in širše javnosti ter vseh političnih strank in medijev. Gostitev takšne ustanove bi bila izjemna priložnost za našo državo. Ne gre za konkurenco našim univerzam, temveč za njihovo dodano vrednost. Prepogosto ne prepoznamo svojega sredozemskega položaja in prepogosto spregledamo dejstvo – jasno ponazorjeno v našem grbu in zastavi – da je Slovenija evropska država na Sredozemlju, na morski strani Triglava!

Pobuda za ustanovitev Sredozemske univerze (ena od možnih okrajšav je MEDUNI) je nastala v okviru Evro-sredozemskega partnerstva, ki ga spodbujata Evropska unija in države Sredozemlja. Lanskega novembra smo obeležili deseto obletnico Barcelonske deklaracije, s katero se je začelo poglobljeno sodelovanje med državami članicami EU in njihovimi sredozemskimi partnericami. Danes Evro-sredozemsko partnerstvo obsega 35 držav: 25 članic EU ter 10 sredozemskih držav iz Severne Afrike in Bližnjega vzhoda (Maroko, Alžirija, Tunizija, Egipt, Jordanija, Sirija, Libanon, Izrael, Palestina in Turčija). V bližnji prihodnosti se pričakuje pristop novih članic, med njimi Libije, Hrvaške in morda tudi drugih.

Sodelovanje poteka intenzivno tako na medvladni ravni (zasedanja ministrov) kot tudi na parlamentarni ravni, kjer se je dialog še poglobil z ustanovitvijo Evro-sredozemske parlamentarne skupščine (EMPA) marca 2004 v Atenah. Državni zbor Republike Slovenije v EMPA zastopa tričlanska delegacija. EMPA deluje preko treh stalnih odborov, ki se osredotočajo na: (1) politično sodelovanje in vzpostavitev območja miru in stabilnosti, (2) gospodarsko in socialno partnerstvo ter (3) kulturno sodelovanje, izobraževanje, razvoj človeških virov in izmenjave med civilnimi družbami.

Na prvem zasedanju Evro-sredozemske parlamentarne skupščine marca 2005 v Kairu so sprejete resolucije odborov – poleg drugih ciljev – poudarile pomen izobraževanja, izmenjave znanja in meduniverzitetnega sodelovanja v okviru Evro-sredozemskega partnerstva. V eni od resolucij je bila prvič zapisana tudi ideja oziroma pobuda za ustanovitev Sredozemske univerze, in sicer v okviru tretjega stebra Evro-sredozemskega partnerstva (sodelovanje na področjih kulture, izboljšanja kakovosti življenja ter izmenjav med civilnimi družbami in kulturami). Vendar na tej stopnji pobuda še ni vključevala konkretnega univerzitetnega programa ali drugih organizacijskih podrobnosti.

Na tem mestu si morda lahko privoščimo nekaj samohvale – slovenska delegacija v Evro-sredozemski parlamentarni skupščini se je dosledno zavzemala za ustanovitev takšne univerze na vseh dosedanjih srečanjih, v dvostranskih pogovorih pa je še posebej izpostavila možnost, da bi njen sedež gostila prav Slovenija. Skoraj vsi so bili navdušeni …

Politične in pravne osnove za Sredozemsko univerzo

V resoluciji enega od odborov Evro-sredozemske parlamentarne skupščine, sprejeti 15. marca 2005 v Kairu, je bila pobuda za ustanovitev Sredozemske univerze soglasno podprta kot stičišče islamske, evropske in drugih kultur ter kot priložnost za skupno izobraževanje in intelektualno rast v strateško in globalno pomembni sredozemski regiji.

V resoluciji je zapisano, da odbor poudarja »osrednji pomen sodelovanja na univerzitetni ravni v okviru tretjega stebra sodelovanja ter zato poziva k okrepitvi izmenjav med fakultetami in študenti ter izpostavlja, da bi morebitna ustanovitev Sredozemske univerze lahko pozitivno prispevala k učinkovitejšemu usklajevanju med različnimi sodelujočimi akterji.«

Ideja o ustanovitvi Sredozemske univerze je bila ponovno vključena v Resolucijo odbora za izboljšanje kakovosti življenja, človeških in kulturnih izmenjav Evro-sredozemske parlamentarne skupščine, ki se je sestal v Rabatu od 21. do 22. novembra 2005, med posebno plenarno sejo ob deseti obletnici Barcelonskega procesa. Odbor je podprl odločitev »za razširitev programov Erasmus Mundus in Tempus na sredozemske partnerske države Evropske unije ter pozval k večjemu sodelovanju med univerzami v severnem in južnem Sredozemlju, kar bi lahko vodilo k ustanovitvi Sredozemske univerze.«

Ob deseti obletnici Barcelonskega procesa je bil na vrhu državnikov in vlad Evro-sredozemskega partnerstva v Barceloni, 27. in 28. novembra 2005, sprejet petletni delovni program, ki je vseboval posebno poglavje, namenjeno izobraževanju ter človeškim in kulturnim izmenjavam. V tem okviru je bil poudarek na zagotovitvi ustreznih štipendijskih programov za univerzitetne študente iz evro-sredozemskih partnerskih držav ter na povečanju izmenjav med univerzitetnim osebjem.

Nazadnje pa vemo in se veselimo dejstva, da bo Slovenija v prvi polovici leta 2008 predsedovala Evropski uniji, v obdobju, ki je bilo razglašeno za Leto medkulturnega dialoga, kar bo tudi ena od prioritet našega predsedovanja. Ustanovitev Sredozemske univerze kot stičišča islamske, evropske in drugih kultur ter kot priložnost za skupno izobraževanje in intelektualno rast v strateško in globalno pomembni sredozemski regiji bi tako lahko služila kot en od konkretnih izrazov medkulturnega dialoga in seveda kot dodatna politična, kulturna in gospodarska priložnost za Slovenijo, katere ne smemo zamuditi.

Poslanstvo in priložnosti za Slovenijo

Univerza bi morala biti predvsem raziskovalna ustanova, vključena v evropske in širše mednarodne projekte. Hkrati bi ponujala podiplomski program z raznoliko izbiro obveznih in izbirnih predmetov, vse pa bi bile osredotočene na sredozemsko tematiko (npr. sredozemska umetnost, kultura, arhitektura, etnologija in zgodovina, pomorsko pravo, transport in logistika v Sredozemlju, ekonomija, politične vede, obramboslovje, varnostne vede itd.).

Ciljna skupina študentov bi bili državni uslužbenci, diplomati in drugi, katerih delo je povezano s Sredozemljem. Eden prvih podiplomskih programov bi lahko bil sodoben program za izobraževanje na daljavo na temo naprednega upravljanja mejne policije, ki ga je razvil Ženevski center za demokratični nadzor oboroženih sil (DCAF) in je bil že izveden v Sloveniji v imenu te institucije. Po predhodnih pogovorih je »DCAF-ekipa« pripravljena na sodelovanje …

Na podlagi dosedanjih neformalnih »poizvedb« lahko zaključim tudi, da se lahko zanesemo na podporo Mednarodnega inštituta za pomorsko pravo (IMO IMLI) na Malti in Univerze na Malti, pa tudi na sodelovanje vplivnega malteškega pravnika in profesorja Davida Attarda. Izkaže se, da ne gre toliko za »know-how«, temveč za »whom you know how well«!

Univerza ne bi tekmovala z nobeno slovensko ali tujo univerzo; nasprotno, sodelovala bi lahko z vsemi. Financirana bi bila iz evropskih virov, preko projektov, in po možnosti s podporo zasebnega sektorja. Sedež univerze bi lahko bil v Piranu (npr. v stavbi, ki naj bi jo zapustil Gea College), v Portorožu (v stavbi Droga Portorož) ali morda drugje, vendar najverjetneje nekje ob slovenski obali. V tej fazi je težko oceniti število stalnih zaposlenih, v vsakem primeru pa bi bil poudarek na zunanjih strokovnjakih iz drugih domačih in tujih univerz, ki bi prispevali k njenemu delovanju.

Naslednji koraki

Slovenija mora zato nemudoma začeti z aktivnim lobiranjem za ustanovitev Sredozemske univerze s sedežem v naši državi. Projektna skupina bo (kot si bom prizadeval!) pripravila vse potrebne strokovne podlage in pomagala pri pridobivanju mednarodne podpore. Potekati bi morali pogovori s predsednikom Evropskega parlamenta, g. Borrellom (ki je pred tem predsedoval EMPA), evropskim komisarjem dr. Potočnikom, našimi poslanci v EP in po možnosti tudi z drugimi uglednimi evropskimi politiki. V tem trenutku bi se projektna skupina lahko razširila na mednarodno raven, s čimer bi povečala svojo kredibilnost.

V naslednji fazi bi bilo potrebno pridobiti podporo veleposlanikov nekaterih velikih sil (predvsem ZDA in Rusije), pa tudi držav Severne Afrike in Bližnjega vzhoda, kjer Slovenija uživa močan ugled. Slovenija bi nedvomno imela prednost pred nekdanjimi kolonialnimi silami, pa tudi geografsko prednost (na primer Malta nima cestnih in železniških povezav z ostalim Sredozemljem).

Moramo ukrepati hitro, saj bo Hrvaška kmalu pristopila k EMPA in bi verjetno storila vse, kar je mogoče, da bi pridobila sedež tako prestižne raziskovalne in izobraževalne ustanove, kot je Sredozemska univerza.

Naslednje zasedanje EMPA se pričakuje v začetku leta 2007, do takrat pa bi slovenska delegacija lahko predstavila celovit predlog za ustanovitev univerze in njen sedež v Sloveniji – ob predhodnem lobiranju za zagotovitev podpore zadostnega števila držav.

Priložnost je pred nami, in iskreno upam, da jo bomo izkoristili, namesto da bi jo zapravili…

[1] Projektno skupino vodi državna sekretarka prof. dr. Dušan Lesjak, med najbolj aktivnimi člani pa so dr. Andrej Rahten, dr. Nada Trunk in podpredsednik Državnega zbora Republike Slovenije, prof. dr. Marko Pavliha.